Omemba: Brent Stirton

»Večina fotoreporterjev je samotarjev. Ni jim nujno prijetno, če so v središču pozornosti. To tudi pomeni, da lahko fotograf veliko časa preživi sam, ne popolnoma prepričan o svojem početju.«

»Sreča. Nekaj časa sem preživel v vojski, del mojih nalog pa je bilo tudi fotografiranje premikov sovražnika, izvidništvo.«

»Od nekdaj imam občutek, da nisem delal niti en dan. Resnično rad imam to, kar počnem. Gre za poslanstvo. Delam točno to, kar želim početi v življenju.«

»Narediti poskušam čustveno fotografijo, ki bo ganila ljudi. Sem pripovedni fotograf. Naše delo je zapeljati ljudi, da bodo poiskali več informacij.«

»Nismo si tako različni. Seveda obstajajo kulture, ki so bolj unikatne od drugih, ampak vsi samo poskušamo preživeti. Vsi se trudimo ljubiti bližnje, poskušamo biti dobri starši, trudimo se, da bi nam šlo v življenju dobro. Vse to nam je skupno.«

»Zaradi konflikta je v regiji razseljenih nekaj milijonov ljudi. Ti za preživetje potrebujejo oglje: za kuhanje, ogrevanje. Za oglje je potreben les.«

»Na tej fotografiji je torej ženska, ki rojeva s carskim rezom. To se dogaja okoli polnoči. Še ne tako davno bi to počeli ob petrolejki ali bakli.«

»Sposobnost postaviti se na noge, nadaljevati življenje in ostati pozitiven je precej temeljna.«

»Vsi ti neverjetni fotografi brez kakršnega koli egocentričnega ljubosumja delijo svoje nasvete, izkušnje, povedo, kako delajo, kako fotografirajo, arhivirajo.«

»V Bolivijo? Tam pa še nisem bil. Ja, veš, da pridem.«

»Verjamem v zgodbe. Nekdo jih mora povedati.«

»Resničnost pa je zapletena. Stereotip ji ne ustreza.«

»V zadnjih letih smo lahko videli, kako zelo potrebujemo fotoreporterje. Ne zato, da bi naredili lepe fotografije, temveč da bi povedali pomembne zgodbe.«

»Z možem sva s petintridesetimi kilogrami fotografij in z velikanskim zvitkom pripotovala iz Slovenije v Bolivijo in potem smo to tukaj uokvirili.«